Največja pomanjkljivost človeštva seveda ni nesposobnost razumevanja eksponentne funkcije, ampak trdo in neljubeče srce, upor proti ljubezni, Bogu.
In seveda laganje Bogu, drugim, samemu sebi. Zatiskanje oči pred resnico, izkrivljanje resnice. Največja pomanjkljivost je, da ko Bog pravi,
da imamo napake, da smo grešni, to z vso silovito upornostjo zanikamo in ne želimo sprejeti njegovega zdravila, ki bi nas pozdravilo.
Mogoče ti ni jasno, zakaj vpletam v zadevo Boga. Ko si bomo pogledali boga, v katerega zaupa večina ljudi, namreč denar, ti bo bolj jasno. Zaenkrat pa naj ti povem tole - vsak sistem, ki ne temelji na ljubezni, slej ko prej razpade. Vsak sistem, ki ne temelji na ljubezni, je kratkoviden in uporniški - noče namreč videti svojih napak, noče videti, da lepo živi na račun drugih. Česa nočemo npr. videti Slovenci? Ali imamo Slovenci nafto? Nimamo je. Ali imamo rudnike, v katerih bi kopali železovo rudo? Nimamo jih. Nimamo energije, nimamo surovin - pa vendar lepo živimo. Energijo in surovine dobimo od nekje drugod. Od kje? To nas pa ne zanima, kajti če bi nas zanimalo, bi videli, da dobimo energijo in surovine iz držav, ki so z njimi izredno bogate, a ljudje v njih živijo v bedi. Zakaj? Ali mogoče zato, ker jim surovine na "pošten" način krademo? Ni potrebno kaj preveč razmišljati, da uvidimo, da smo lopovi. Mi živimo lepo na račun njihovega bogastva, oni pa živijo v bedi. Tole, dragi moj je čista kraja. Če želiš izvedeti podrobnosti, na kakšen način se to stori, v čem je trik, pa ti priporočam serijo Wizards of Money (Čarovniki denarja). Gre za 19 urno analizo denarja, ki je seveda dosti podrobnejša od te 3 urne. Če jo boš poslušal, boš ugotovil, kako lahko krademo ljudi, kljub temu da jim plačamo (če jim) in kako naša družba in naš monetarni sistem zavirata kakršenkoli napredek v državah, pokrajinah, ki so bogata z energijo in s surovinami.
Na kratko: naša družba temelji na veri v denar in to je ena zelo slepa in slaba in naivna in škodljiva in zlobna vera.
Njeni fanatični verniki se nimajo za vernike, ampak za svetovljane. In zanje (za nas) je značilno še nekaj -
ker slutimo, da počnemo nekaj hudo narobe, o tem ne želimo razmišljati. Nam je v redu - ali ni to ok?
Kaj pa drugi? Na to vprašanje odgovorimo ponavadi na dva načina:
- me ne zanima, ali pa
- naj še drugi delajo, tako kot mi
Prvi odgovor kaže direktno na kruto in sebično srce, ki ne ljubi. Srce je bilo ustvarjeno za to, da bi ljubilo in
srce, ki ne dela tako, kot je bilo mišljeno, je... pokvarjeno. Potrebno ga je popraviti. In drugi odgovor?
Če bi le malo razmislil, drugi ne morejo delati tako kot mi. Mi živimo na račun energije in surovin, ki jih
dobimo (ukrademo) iz revnih držav. Če bi želeli tamkajšnji ljudje živeti tako kot mi, bi si morali najti
druge "bogate" reveže, katerim bi na zvit in pretkan način odtujili bogastvo.
Tako lahko rečemo, da človek povzroča človeku trpljenje zaradi srca, ki ne deluje tako, kot naj bi delovalo.
Na to kaže prvi odgovor: me ne zanima.
Kristusov evangelij ga lahko tako čudovito popravi, a človek se temu izrazito upira. To govorim iz lastnih izkušenj.
Ko sem bral Staro zavezo, mogoče že petič, sem se zavedel, kako mučno mi je branje. Zakaj? Zato, ker sem si
v pravičnih Božjih očeh zaslužil smrt za to, smrt za ono, smrt za tretje. In potem sem se prenehal upirati.
Priznal sem - pa res, nisem dober, zaslužim si smrt. Hotel sem se prikazati boljši, kot sem bil, kot človek, ki je praktično zdrav,
a zdrav človek ne rabi zdravnika. To je rekel Jezus. In če ne priznaš, da je nekaj zelo hudo narobe s teboj,
potem evangelij, zdravilo za tebe, ne bo imel nobenega smisla.
Drugi odgovor pa kaže na to, da pamet ne deluje, tako kot bi morala. Svojo pamet uporabljamo za takšne spletke,
svojo pamet uporabljamo za to, da skrijemo svoje barabije, da si privoščimo materialne dobrine na račun
zatiranja revežev in v tem smo že tako dobri, da je potrebno kar precej truda, da se vse to razkrije.
Večina ljudi to seveda zasluti in v svoji pokvarjenosti (govorim iz lastnih izkušenj in iz opazovanj številnih
drugih ljudi) prenehamo z raziskovanjem. Nekaj nas zmoti, ni nam všeč. Seveda nam ni všeč - kateremu lopovu
pa je všeč, ko mu razkrivajo njegove zločine?
In tako pravi tudi Biblija (Janezov evangelij), ki govori o tem, da so ljudje ljubili temo bolj kot svetlobo in zato niso prišli k svetlobi, da se njihova hudobna dela ne bi razkrila. Ni lahko priti k svetlobi, ko se razkrije vsa tvoja packarija. Ni lahko, a še težje je ostati v temi in v laži. Vzeti zdravilo ni lahko, a še težje je ostati bolan. Bolezen namreč napreduje in napreduje, dokler nas ne... Biblija nas spodbuja in Bog si želi, da bi stopili iz teme k njemu, na pravo svetlobo. Vse ostale religije govorijo o tem, kako smo dobri, ali o tem, kako smo sicer slabi, ampak samo na zunaj. Samo Biblija pove resnico in da hkrati še edino delujočo rešitev. Samo Biblija pove resnico, da nismo tako dobri, kot si mislimo ali lažemo. To pa je boleče in zaradi tega si ljudje izmišljajo svoje religije, ki to dejstvo zakrivajo. Zakriti skušamo svojo pokvarjenost in zakriti skušamo svetlobo. Svetloba pa je resnica, Jezus Kristus, Božja beseda, ki je zapisana v Bibliji in v srcih vseh Božjih ljudi. Kdo so Božji ljudje? Tisti, kateri so sprejeli Boga in Kristusa. Veliko, veliko ljudi, ki govorijo, da so ga sprejeli, ga niso. Tako je bilo in tako je. Spomnimo se samo na večino farizejev in saducejcev. In veliko ljudi, ki so bili čisti "podn", izmečki družbe - goljufivci, prostitutke... so ga sprejeli. Tisti, ki so mislili, da so prvi, bodo zadnji in tisti, ki so vedeli, da so zadnji, bodo prvi.
